O urinoterapiji

Kaj je urinoterapija?

Urinoterapija je praksa uporabe lastnega urina v terapevtske namene, ki je prisotna že tisočletja. Uporabo urina kot zdravila v takšni ali drugačni obliki najdemo v vseh tradicionalnih medicinskih sistemih, tudi ajurvedi, kitajski medicini …

Najpogosteje vključuje pitje urina, njegovo nanašanje na kožo, inhalacije … Urin ima zdravilne lastnosti, saj vsebuje snovi, ki pomagajo pri izboljšanju zdravja.

Terapija z urinom je lahko učinkovita pri vseh boleznih, zato sama diagnoza bolezni ni nujna.

Je urin odpadek?

Urin ni odpadek, kot se pogosto zmotno verjame, temveč trenutni presežek snovi, ki jih telo trenutno ne more uporabiti zaradi ohranjanja homeostaze. Vsebuje tudi številne snovi, večinoma v obliki metabolitov (presnovkov). Ti metaboliti so že predelane snovi, ki jih telo lahko takoj uporabi brez dodatne energije, ki bi jo sicer potrebovalo za presnovo le-teh snovi.

Urin je sestavljen iz približno 95 % destilirane vode, 2,5 % sečnine oz. ureje ter 2,5 % različnih snovi, kot so hormoni, minerali, vitamini, encimi, protitelesa, probiotiki, matične celice itd. V njem je prisotnih več kot 4.700 snovi. Vir: https://urinemetabolome.ca/

Kri priteče najprej v jetra, kjer se odstranijo toksini, bakterije, virusi, drugi patogeni, ki ne bi smeli biti v krvnem obtoku. Vse te snovi nato zapustijo telo skupaj z blatom. Prečiščena kri oz. krvna plazma gre nato v ledvice, ki ohranjajo telo v ravnovesju in to tako, da odstranijo vse, česar je v krvi preveč. Tako se presežek vode, vitaminov, mineralov, encimov, beljakovin itd. odstrani in shrani v mehurju kot urin.

Urin medicinska stroka imenuje “ultra filtrirana plazma” (ang. ultra-filtered plasma), ker je rezultat izredno natančnega filtriranja krvi skozi ledvice.

Zakaj bi ga dajali nazaj, če se ga telo poskuša znebiti?

To vprašanje predpostavlja, da je urin odpadek, ki se ga telo želi znebiti. Vendar telo ne shranjuje odpadkov, ima pa skladišče za urin, ki se imenuje mehur. Medtem ko je urin v mehurju, telo ponovno lahko vsrka potrebne snovi iz njega, kar zmanjšuje potrebo po njihovi ponovni proizvodnji. Zato se včasih zgodi, da ob nujni potrebi po uriniranju, če se zamotimo, potreba mine, saj telo medtem vsrka del urina in zmanjša pritisk na mehur. S tem prihrani telesu nepotrebno porabo energije za ponovno proizvodnjo teh snovi in jih dostavi v natanko pravem razmerju za telo.

Ali ni urin umazan in smrdljiv?

Pred več kot tremi desetletji so v medicinskih šolah učili, da je urin sterilen. Danes učijo, da je aseptičen, kar pomeni, da ne vsebuje patogenih mikroorganizmov.

Urin lahko pobere bakterije in klice, če genitalije niso čiste pred odvzemom, vendar je urin naravni detergent, je antibiotik in protibakterijsko sredstvo. Ko je izpostavljen zraku (zlasti na anorganski površini), začne ubijati bakterije (kot bi običajno v krvnem obtoku), pri čemer proizvaja amoniak kot stranski produkt, in to je vir ostrega vonja, ki ga povezujemo s slabo vzdrževanimi stranišči in inkontinenco.

Za poskus zberite nekaj lastnega urina v kozarec, ko boste naslednjič urinirali in ugotovili boste, da nima nobenega posebnega vonja. Ko pa je vaše telo prečiščeno in razstrupljeno, je urin bister, zlat in peneč ter ima pogosto okus po okusni kokosovi vodi. Sam okus urina je v največji meri odvisen od naše prehrane.

Zakaj se uporablja urin?

Čeprav se zadnja desetletja pojavljajo mnenja, da ne obstajajo strokovni dokazi za zdravilno delovanje urinoterapije, je urin ena najbolj raziskanih snovi v medicini in kemiji. Njegova kompleksna sestava in vloga pri fizioloških procesih sta že dolgo predmet znanstvenih raziskav, kar kaže na njegov pomen v različnih terapevtskih pristopih.

Urin ne vsebuje le hormonov, vitaminov, mineralov, encimov in matičnih celic, temveč tudi odziv telesa na okužbe, alergene, virusne izbruhe in vnetja in po zaužitju postane takoj na voljo telesu. Če vzamemo le eno snov v urinu, to je sečnino (urejo oz. karbamid), ki je pogosta sestavina številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov zaradi svojih vlažilnih lastnosti in sposobnosti mehčanja kože vidimo, da obstaja množica izdelkov v obliki krem in mazil za suho kožo, za odebeljeno kožo, za luskavico, za zdravljenje nohtov in kurjih očes, za zdravljenje dermatitisa in ekcemov, za rane, ki se počasi celijo … Nekaj znamk, ki uporabljajo urejo: Eucerin, CeraVe, Neutrogena, La Roche-Posay, Ereacin, Flexitol, Bepanthol, Ureadin, Scholl, Aveeno, Ureagamma …

Zdravilo za hormonsko nadomestno terapijo, npr. Permarin je ravno tako proizvedeno iz urina, konkretno iz urina brejih kobil. Nekatere druge znamke, ki prav tako uporabljajo hormone iz urina: Menopur, Repronex, Pregnyl, Bravelle, urofollitropin (npr. Fertinex), gonadotropini (Humegon, Metrodin) …

Urokinaza je encim, ki razgrajuje fibrin v krvnih strdkih in je ključna za preprečevanje in zdravljenje stanj, povezanih s krvnim strjevanjem.

In tu smo se dotaknili le treh izmed več kot 4.000 snovi, ki so prisotne v urinu.

Kako začeti:

Urinoterapija je sestavljena iz dveh delov: notranje aplikacije (npr. pitje urina) in zunanje aplikacije (npr. masaža z urinom). Oba vidika sta pomembna in se dopolnjujeta.

Misel na pitje lastnega urina lahko užali občutljivost nekaterih zahodnjakov. Ta začetni odpor običajno temelji na konceptih, ki temeljijo na nevednosti ali strahovih. Druga težava je lahko neprijeten vonj in okus. To lahko premagamo s pitjem vode, uživanjem preproste hrane, veliko svežega sadja in zelenjave ali z mešanjem urina z vodo ali naravnimi sokovi. Običajno pa, ko bolečina zaradi naših fizičnih težav postane močnejša od naših konceptov ali strahov, človek sprejme urinoterapijo; večina ljudi jo poskusi kot zadnjo možnost, da premagajo svojo bolečino in bolezen.

Za pitje urina zberite srednji curek urina; kar pomeni, da najprej izpustite začetni del urina, s čimer tako rekoč “očistite poti,” nato prekinete zajem ob zaključku curka, da se izognete morebitni usedlini.

Prvi jutranji urin je najpomembnejši, ker je telo med spanjem porabilo shranjeno energijo za proizvodnjo različnih koristnih hormonov, vitaminov, mineralov in encimov, ki pomagajo pri obnovi in vzdrževanju telesa. Tako je ta urin, če se lahko tako izrazimo, najbolj “hranilno bogat”. Hkrati pa je jutranji urin lahko tisti, ki ga je najtežje zaužiti, če nimate dobre diete in ne pijete dovolj vode.

V urinoterapiji je vtiranje urina v kožo ravno tako pomembno kot pitje urina.

Masaža z urinom se osredotoča na kožo, ki je največji organ za izločanje, saj se strupi odstranjujejo tudi preko kože. Masaža zgotavlja tudi vnos pomlajevalnih matičnih celic ter drugih koristnih snovi, ki jih sicer vrhnja plast kože ne dobi.

V dlan nalijte malo urina in ga nežno vmasirajte v posamezne dele telesa ali po celem telesu, dokler se ne popolnoma vpije in koža ne postane suha. Enako lahko storite z lasmi in lasiščem.

Svež urin se na organski podlagi, kot je npr. koža, takoj vpije in ne pušča nobenega vonja.

Med krizo zdravljenja se lahko pojavijo simptomi, kot so driska ali izpuščaji, redkeje potenje, vročina, bruhanje, glavobol ali kašelj. Po tem se večina počuti veliko bolje v samo nekaj urah do nekaj dneh.